Občina Dobje, kot mlada in ena izmed najmanjših občin, je zelo slabo poznana. In sicer tako v smislu geografske lokacije, kakor tudi po svojih naravnih in kulturnih danosti. Predvsem pa ni prepoznavna kot območje z izjemnimi znanji domačinov. Namen projekta je evidentirati še ohranjena stara znanja, obrti, opravila in običaje z namenom njihove ohranitve ter jih predstaviti širši javnosti, z izvedbo delavnic, ki naj bi postale tradicionalne ter na katerih se bodo lahko udeleženci
preizkusili v starih veščinah. Na ta način se bo prispevalo k večji prepoznavnosti, vzpodbudilo tesnejše medsebojno sodelovanje lokalnega okolja.
Projekt je namenjen tako mladim kot starejši generaciji, krajanom, društvom in obiskovalcem.
Vodilni partner je Razvojni zavod Grča Dobje in projektna partnerja Občina Dobje ter Kozjanska domačija, Bojan Guček s.p. Projekt traja od marca do septembra 2009.
Skupna vrednost projekta je 6.480 € (z DDV). Stopnja sofinanciranja skupnih upravičenih stroškov projekta, ki ga sofinancirajo EU, MKGP in LAS je do 60 %, višina odobrenega zneska sofinanciranja je do 3.240 €.
Teden starih obrti in običajev v Dobju uspešno izveden
Rezultat uspešne prijave na javni poziv Lokalne akcijske skupine »Od Pohorja do Bohorja« za leto 2009 je izvedba projekta »Teden starih obrti in običajev v Dobju« v avgustu.
Teden starih obrti in običajev v Dobju smo začeli v ponedeljek. Jožek Volasko in Anton Plahuta sta prikazala pletenje košev in »cejic« za najmlajše obiskovalce. Otroci so bili navdušeni. Kose so odlično sklepali Franc Bezgovšek, Franc Leskovšek in Franc Tovornik. Marija Novak je zelo spretno izdelovala peharje za vsestransko uporabo. Predvsem ženske so bile navdušene nad izdelovanjem rož in cvetja vseh vrst in barv, ki sta jih izdelovali Tinika Volasko in Angela Plahuta. Kolovrat sta
spretno vrteli Marija Jevšnik in Fanika Šmid, ki sta za njim že pravi mojstrici. Šivanje, kvačkanje in pletenje so nam pokazale Marinka Sorčan, Jožica Kajtna, Marica in Anja Romih. Slednja je pokazala, da se še tudi mlajša generacija zanima za ročno izdelane mojstrovine.
Postopki kovaštva so bili na ogled in poskus v Presečnem, na domačiji Udučevih. Anton Uduč je z veseljem pokazal in povedal kako je koval v svojih časih. Svoje znanje je uspešno prenesel na sina Boža in vnuka Blaža. Ogledali smo si razstavo orodij, ki so se uporabljala pri kovaštvu. Vsak obiskovalec si je lahko skoval svoj žebelj.
V sredo so naše pridne gospodinje pekle kruh in polmesece. Vsakdo si je lahko naredil štručko, spekel in kasneje pojedel ali odnesel domov. Kuhal se je tudi slivov močnik in tako imenovani »kropec«. Gospodinje so se potrudile in pripravile razstavo tipičnih kozjanskih jedi za zajtrk, kosilo in večerjo. Spekle so tudi različne vrste kruha. Gospe, ki so se potrudile za nas in vse obiskovalce so: Helena Volasko, Marjana Felicijan, Marta Tovornik, Minka Pušnik, Milena Gradič in Silva Čadej.
Dan, ki smo ga namenili otrokom, je bil četrtek. Predvsem Marina Cizerle in Magda Doberšek sta se potrudili, da otrokom ni bilo dolgčas. Izdelovali so punčke iz cunj, nakit iz naravnih materialov, izdelke iz gline in rože iz krep papirja. Otroci so bili polno zaposleni celo popoldne. Za popestritev sta poskrbela »debeluhar« (Srečko Selič) in »košuta« (družina Plemenitaš). Obe maski sta značilni za slovenskega etnologa Nika Kureta, ki je svoj čas živel na kozjanskem. Nastopili so tudi učenci
osnovne šole Dobje.
V petek so nastopili folkloristi osnovne šole Dobje in naši najmlajši iz vrtca. Ivanka Uduč, Terezija Frece in Marija Plemenitaš so pripovedovale o nastanku Dobja, o Slavospevu Kozjanski domačiji in o drugih prigodah nekaj deset let nazaj. Z veseljem smo prisluhnili vokalni skupini Grič in ljudskima godcema Juretu in Janiju. Največje veselje so nam naredili obiskovalci, ki so z veseljem »kožuhali« in »lušili« fižol.
Po uspešnih delavnicah smo si obetali še en lep sobotni dan. Kljub dežju smo uspešno skuhali žganje, tesali in žagali les, »mlatli« na ročni pogon, ravnali slamo in izdelovali snope. Bolj za šalo kot zares smo uprizorili tekmo koscev in grabljic, ki je bilo kljub dežju mnogim v veselje. Čeprav je deževalo, so si obiskovalci vzeli čas in poplačali naše delo in trud. (T.V.)
